UNESCO

 
 
 
 
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO, (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation – UNESCO)
 
UNESCO je specializirana agencija OZN, ki med drugim posveča veliko pozornosti odpravi predsodkov in ustvarjanju pogojev sožitja med pripadniki različnih rasnih, narodnih, etničnih in jezikovnih skupnosti. V ta namen so bili sprejeti številni dokumenti za zaščito posameznih področij življenja:
 
  • Konvencija UNESC-a o prepovedi diskriminacije v izobraževanju (1960),
  • UNESCO-vo priporočilo o vzgoji in izobraževanju za mednarodno razumevanje, sodelovanje in mir ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
  • UNESCO-va Deklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni,
  • Deklaracija načel, po katerih naj se med mladino pospešujejo ideali miru, vzajemnega spoštovanja in razumevanja med narodi.
 
Najpomembnejši dokument, ki v celoti naslavlja problem predsodkov in odpravo le-teh pa je Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih.
 
1) Deklaracija o rasi in rasnih predsodkih, (Declaration on Race and Racial Prejudice), sprejeta 27. novembra 1978 s strani Generalne konference UNESCA.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Nekateri pomembni členi:
 
2. točka 1. člena določa pravico posameznikov in skupin do drugačnosti ter hkrati poudarja, da razlike v načinu življenja ne smejo biti v nobenem primeru povod za rasne predsodke.
 
1. točka 5. člena med drugim navaja, da kultura kot produkt in skupna dediščina človeštva ne omogoča le prilagoditve in enakosti v dostojanstvu ter pravicah, temveč tudi spoznanje o spoštovanju pravice vseh skupin do lastne kulturne identitete in razvoja ločenega kulturnega življenja na narodni in mednarodni ravni.
 
2. točka 5. člena določa dolžnost držav, da se v skladu s svojimi ustavnimi načeli in postopki, z vsemi pristojnimi organi ter z izobraževalnimi ustanovami, z izobraževanjem borijo proti rasizmu, predvsem z učnimi načrti in učbeniki, ki vsebujejo znanstvena in etnična dognanja o enotnosti in raznolikosti človeštva, brez žaljivih razlikovanj do določenih skupin. Le to naj bi dosegli z izobraževanjem učiteljev, z dostopnostjo izobraževanja vsem skupinam ljudi brez razlikovanja in diskriminacije ter s sprejetjem ustreznih ukrepov za odpravo ovir določenih rasnih ali etničnih skupin, ki so posledica njihove stopnje izobrazbe oz. standarda bivanja s ciljem preprečiti prenos teh ovir na njihove otroke.
 
3. točka 5. člena: poziva medije in organizirane skupine znotraj nacionalnih skupnosti, k spodbujanju razumevanja, strpnosti in prijateljstva med posamezniki in skupinami ter s tem prispevati k izkoreninjenju rasizma, rasne diskriminacije in rasnih predsodkov. Komunikacija med rasnimi in etničnimi skupinami mora biti obojestranski proces, ki jim omogoča da se svobodno izražajo in da so slišani.
 
3. točka 6. člena zavezuje države k dopolnitvi zakona proti rasni diskriminaciji z: upravnimi mehanizmi za sistematično preiskavo primerov rasne diskriminacije; z izčrpnim okvirom pravnih sredstev proti dejanjem rasne diskriminacije; s široko zasnovanim izobraževanjem in raziskovalnimi programi za boj proti rasnim predsodkom in rasni diskriminaciji; ter s programi s pozitivnimi političnimi, socialnimi, izobraževalnimi in kulturnimi ukrepi, ki spodbujajo pristno medsebojno spoštovanje med skupinami. V primeru za to ustreznih okoliščin, pa se lahko za spodbujanje napredka prikrajšanih skupin oz. državljanov, izvajajo posebni programi za zagotovitev učinkovitega sodelovanja v procesu odločanja skupnosti.
 
2. točka 9. člena obvezuje države k sprejetju ustreznih, rasno nediskriminatornih ukrepov za zagotavljanje enakosti dostojanstva in pravic posameznikov in skupin. V zvezi s tem je potrebno posebno pozornost nameniti socialno ali ekonomsko ogroženim rasnim oz. etničnim skupinam, na povsem enakopravni osnovi, brez diskriminacije ali omejitev, z varstvom z zakoni in predpisi ter s prednostmi veljavnih socialnih ukrepov zlasti: na področju nastanitve, zaposlovanja in zdravstva; za spoštovanje pristnosti njihove kulture in vrednot; in za pospeševanje njihovega socialnega in poklicnega napredovanja, predvsem z izobraževanjem.
 
 
2) Konvencija o varstvu neotipljive kulturne dediščine, (Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage), sprejeta 17. oktobra 2003, v veljavi od 20. aprila 2006.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Nekateri pomembni členi:
 
1. člen določa cilje konvencije, ki so:
- varovanje neotipljive kulturne dediščine;
- zagotoviti spoštovanje neotipljive kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov,
- na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni dvigniti zavedanje o pomenu neotipljive kulturne dediščine in zagotoviti vzajemno spoštovanje do le te;
- zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč.
 
1. točka 2. člena opredeljuje neotipljivo kulturno dediščino kot prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine – kot tudi instrumente, predmete, izdelke in kulturne prostore povezane z njimi – ki jih skupnosti, skupine in v nekaterih primerih tudi posamezniki, prepoznavajo kot del njihove kulturne dediščine. Ta neotipljiva kulturna dediščina, ki se prenaša iz roda v rod, se v skupnostih in skupinah nenehno poustvarja kot odgovor na okolje, povezanost z naravo in zgodovino. Le to jim daje občutek identitete in kontinuitete ter hkrati spodbuja spoštovanje kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti. Za namene te konvencije, je neotipljiva kulturna dediščina le dediščina, ki je združljiva z obstoječimi mednarodnimi instrumenti varovanja človekovih pravic ter zahtev po medsebojnem spoštovanju med skupnostmi, skupinami in posamezniki in tudi s trajnostnim razvojem.
 
2. točka 2. člena: Neotipljiva kulturna dediščina se med drugim kaže na naslednjih področjih:
- ustno izročilo in izrazi, vključno z jezikom kot nosilcem neotipljive kulturne dediščine;
- različne predstave;
- družbene prakse, rituali in praznovanja;
- znanje in prakse o naravi in svetu;
- tradicionalna obrt.
 
3. točka 2. člena opredeli 'varovanje' neotipljive kulturne dediščine, kot ukrepe za zagotovitev ohranitve slednje, vključno s prepoznavnostjo, dokumentiranjem, raziskovanjem, ohranjanjem, zaščito, spodbujanjem, izboljševanjem, posredovanjem, še posebej s formalnim in neformalnim izobraževanjem ter tudi z oživitvijo različnih vidikov te dediščine.
 
člen 11b določa vlogo države pri ukrepih za varovanje neotipljive kulturne dediščine določenih v 3. točki 2. člena, ki je prepoznati in določiti različne elemente te dediščine na njenem ozemlju, s sodelovanjem skupnosti, skupin in ustreznih nevladnih organizacij.
 
člen 14a med prizadevanji države v izobraževanju, ozaveščanju in krepitvi zmogljivosti, določa tudi posebne programe izobraževanja in usposabljanja znotraj ustreznih skupnosti in skupin.
 
15. člen nalaga državi zagotovitev najširšega možnega sodelovanja skupnosti, skupin ter kjer je to ustrezno posameznikov, v aktivnostih za varovanje neotipljive kulturne dediščine, in sicer pri ustvarjanju, vzdrževanju in posredovanju te dediščine in z aktivno vključitvijo slednjih v upravljanje z njo.
 
 
3) Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, (Convention on the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Expressions), sprejeta 20. oktobra 2005 v veljavi od 18. marca 2007.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Nekateri pomembni členi:
 
1a. točka 7. člena: državo zavezuje k nastanku okolja, ki posameznike in družbene skupine spodbuja k ustvarjanju, proizvajanju, širitvi in distribuciji njihovih izrazov ustvarjalnosti s kulturno vsebino, ki izvira iz njihove kulturne identitete, ob skrbnem upoštevanju posebnih razmer in potreb tudi oseb, ki pripadajo manjšinam.
Aktualne novice
Delavnica: Dekada romskega svetnika
Inštitut za narodnostna vprašanja pripravlja v petek, 7. 11. 2014, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta, zaključno delavnico z naslovom Dekada romskega svetnika. Osrednji govorec bo dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
več...
Rezultati lokalnih volitev 2014
Na portalu Lokalne volitve 2014 lahko spremljate rezultate lokalnih volitev .
več...
4. Mednarodna konferenca Romano Kher
V četrtek, 25. septembra 2014 bo organizirana  4. Mednarodna konferenca Romano Kher. Konferenca bo potekala  v hotelu Diana (Murska Sobota), z začetkom ob 9. uri.   
več...